Ocena prezimujoče populacije pukleža Lymnocryptes minimus na Grosupeljskem in Radenskem polju

Avtor:

Ruj Mihelič, 4.d

Mentorica:

Helena Potočnik Vičar

Somentor:

Tomaž Mihelič, univ.dipl.inž.gozd - DOPPS

Ključne besede:

puklež, Lymnocryptes minimus, prezimovanje, termalna kamera, capture-recapture

Povzetek:

Puklež je zaradi svoje majhnosti, obarvanosti in načina življenja težko zaznavna in posledično zelo slabo raziskana vrsta v Sloveniji in svetu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je skoraj popolna odsotnost podatkov v Sloveniji posledica odsotnosti pukleža, ali pa je bil spregledan zaradi neprimernih metod popisovanja. Poiskati smo želeli učinkovito in neinvazivno metodo, ki je zanj primerna, obenem pa oceniti velikost morebitne prezimujoče populacije na izbranem območju.

Za raziskavo smo izbrali območje v notranjosti Slovenije – Grosupeljsko kotlino, kjer bi prisotnost prezimujoče populacije pukleža lahko potrdila, da njihovo prezimovanje ni omejeno le na obalna mokrišča, kot je bilo znano doslej, in da ni samo naključna prezimovalka v Sloveniji.

V zimah 2021/22 in 2022/23 smo izvedli 35 sistematičnih popisov, na katerih smo zabeležili 118 opazovanj pukleža. S pomočjo označevanja najdenih osebkov in njihovega ponovnega lova, smo uspeli prezimujočo populacijo oceniti na 63 – 151 osebkov. Potrdili smo, da je metoda iskanja s pomočjo termalne kamere učinkovita tudi za iskanje pukleža. Njena prednost pred ostalimi, do sedaj opisanimi metodami je enostavnost in neinvazivnost do proučevanih ptic. Odkrili smo, da puklež v Sloveniji prezimuje redno in da je bil kot prezimovalka v preteklosti spregledan. Potrdili smo tudi tradicionalno navezanost pukležev na prezimovališča, saj smo več istih osebkov ujeli v različnih zimah.

Naloga prinaša prvo objektivno oceno prezimujoče populacije pri nas ter odpira potencial za nadaljnje raziskave prisotnosti vrste in oceno prezimujoče populacije na celotnem območju Slovenije.