Geografsko poreklo mleka
- Avtorjici:
- Zala Štefanič, 3.a, Hana Zupan, 3.a
- Mentorica:
- Alenka Mozer
- Somentorica:
- dr. Nives Ogrinc
- Ključne besede:
- geografski izvor, kvaliteta hrane, mleko, maščobne kisline, IRMS
- Povzetek:
Dolgotrajen transport hrane obremenjuje okolje in naravne vire, hkrati pa niža prehransko vrednost živil. Z zanesljivimi metodami sledenja lahko zagotovimo večjo varnost in informiranost potrošnikov.
V študiji smo obravnavali dva pristopa k določanju izvora kravjega mleka ter ocenili povezavo kvalitete mleka z območjem izvora. V ta namen smo v štirih poletnih/zimskih sezonah (2013 in 2014) zbrali vzorce mleka iz petih slovenskih mlekarn. Iz vzorcev smo izolirali maščobne kisline, ki smo jim s plinsko kromatografijo (GC-FID) izmerili relativno vsebnost ter z masno spektrometrijo stabilnih izotopov (IRMS) razmerje med ogljikovima stabilnima izotopoma 12C in 13C. Za določitev statistično pomembnih korelacij teh vrednosti s časom oziroma krajem izvora smo uporabili analizo variance (ANOVA) s 5% stopnjo značilnosti.
Štiri maščobne kisline (C15:0 iso, C17:0, C18:0, C20:3n3) so izkazale statistično značilno povezavo z geografskim poreklom. Še boljše rezultate smo dosegli z IRMS testiranjem, kjer je bilo geografsko značilnih šest maščobnih kislin (C10:0, C12:0, C14:1, C15:0, C16:0, C16:1). Na kvaliteto mleka so vplivali sezona, leto in geografska regija, prehransko najustreznejše mleko je izviralo iz alpske regije. Naštete maščobne kisline so omogočale razlikovanje izvora vzorcev mleka glede na pet slovenskih regij, pokazali pa smo tudi, da je izvor lahko pomemben faktor kvalitete. Z nadaljnjim razvojem zanesljivih analitskih metod in ozaveščanjem javnosti nameravamo spodbujati poseganje po slovenskih pridelkih, kar ponuja številne ekonomske, okoljske in prehrambne ugodnosti.