Vpliv športa na količino izdihanega CO₂

Avtorici:

Ana Kunšek, Monika Lušin, 2.a

Mentorica:

Alenka Mozer

Somentorici:

Helena Potočnik Vičar, Nuša Završnik Ražen

Ključne besede:

izdihan CO₂, srčni utrip, šport

Povzetek:

Dihanje je za živa bitja življenjskega pomena. To je proces, pri katerem se izmenjujeta ogljikov dioksid in kisik. Kisik pride po dihalnih poteh v pljuča, kjer so najboljši pogoji za izmenjavo plinov. To imenujemo zunanje dihanje. Dihalno pot sestavljajo nosna votlina, žrelo, sapnik, sapnici in sapničice do pljučnih mehurčkov. Poznamo pa tudi celično dihanje, ki poteka v celicah. Koliko ogljikovega dioksida izdihamo, je odvisno od tega, ali mirujemo ali pa smo aktivni. Več ogljikovega dioksida izdihamo po obremenitvi, saj se poveča tudi poraba kisika. Športniki, ki imajo praviloma večjo vitalno kapaciteto pljuč, naj bi izdihali več ogljikovega dioksida. Ukvarjanje s športom je koristno za pljuča, pa tudi za splošno zdravje, še posebej je dober lahni tek, kolesarjenje ali plavanje.

V najini raziskovalni nalogi sva ugotavljali, ali redno treniranje vpliva na količino izdihanega ogljikovega dioksida. Prav tako sva ugotavljali, ali se s športno dejavnostjo pri urah športne vzgoje v šoli dvakrat na teden kaj izboljša kondicija. Primerjali pa sva tudi dve eksperimentalni metodi, s katerima lahko v šolskem laboratoriju določamo količino izdihanega CO₂, in sicer:

• v vodni raztopini kot H₂CO₃ s titracijo z NaOH,
• z Vernier-jevim senzorjem za plinasti CO₂, ki deluje na osnovi merjenja količine IR svetlobe, ki jo absorbirajo molekule plinastega CO₂.